V Mariboru o tem, kako hitreje pripeljati inovacije iz podjetij v zdravstveni sistem

Maribor, 26. maj 2026 – Slovenski zdravstveni sistem se sooča z vedno večjimi pritiski: staranjem prebivalstva, pomanjkanjem kadrov, naraščajočimi potrebami pacientov in omejenimi finančnimi ter organizacijskimi viri. Eden ključnih odgovorov na te izzive so zdravstvene inovacije, vendar njihova pot od dobre ideje do dejanske uporabe v kliničnem okolju še vedno ni dovolj jasna, hitra in sistemsko urejena.

Prav temu je bil namenjen posvet Primeri dobrih praks uvajanja zdravstvenih inovacij, glavni izzivi na poti in kako do novih prebojev, ki je v UKC Maribor potekal v okviru programa Zdravje Plus na pobudo Slovenskega podjetniškega sklada. Na srečanju so predstavniki zdravstvenih ustanov, podjetij, podpornega okolja in inovatorjev razpravljali o tem, kako v Sloveniji vzpostaviti bolj jasno, učinkovito in sistematično pot za testiranje, validacijo in uvajanje novih zdravstvenih tehnologij.

Eden glavnih sklepov posveta je bil, da Slovenija potrebuje več zdravstvenih inovacij, tesnejše povezovanje podjetniškega in zdravstvenega sektorja ter jasnejšo nacionalno pot za uvajanje rešitev, ki dokazano izboljšujejo delo zdravstvenih timov, kakovost oskrbe pacientov in učinkovitost sistema.

UKC Maribor in SB Murska Sobota med primeri dobrih praks

Na dogodku je bilo poudarjeno, da se nekatere slovenske zdravstvene ustanove inovacij že lotevajo sistematično. Med njimi posebej izstopata Univerzitetni klinični center Maribor in Splošna bolnišnica Murska Sobota, ki inovacijske projekte razvijata prek projektnih pisarn, mednarodnih projektov ter sodelovanja z inovativnimi podjetji in kliničnimi ekipami.

Igor Robert Roj, dipl. zn., univ. dipl. org., strokovni vodja zdravstvene nege Klinike za kirurgijo UKC Maribor:
»V UKC Maribor se zavedamo ključnega pomena inovacij, ki pacienta postavljajo v ospredje in mu omogočajo boljšo oskrbo. Zato smo organizirali projektno pisarno, ki prek mednarodnih projektov, teh je že več kot 14, ter sodelovanja z nosilci inovacij podpira njihovo sistematično uvajanje v klinično okolje. Pri tem so ključni sodelavci, ki verjamejo, da se stvari lahko izvajajo tudi drugače, in seveda rezultati, saj inovacije ne smejo ostati samo na papirju. V UKC Maribor imamo konkretne rezultate in delamo na vso moč, da jih bo v prihodnje še več.«

UKC Maribor je predstavil konkretne primere uvajanja inovacij v klinično okolje, med drugim testiranje robotske medicinske sestre za podporo zdravstvenemu osebju v okviru projekta HosmartAI ter digitalne rešitve za podporo zdravstveni negi v okviru projekta HACK-IT-NET.

Projektno pisarno so vzpostavili tudi v Splošni bolnišnici Murska Sobota, kjer želijo okrepiti sodelovanje z inovativnimi podjetji in vključevanje v mednarodne razvojne projekte.

Udeleženci so poudarili, da uspešna uvedba inovacij zahteva več kot le dobro tehnologijo. Potrebni so aktivno sodelovanje kliničnega okolja, jasno opredeljene potrebe, podpora vodstva, urejeni postopki, dokazovanje vrednosti ter povezovanje z ustreznimi finančnimi in regulatornimi mehanizmi.

Zdravstvene inovacije nastajajo v sodelovanju

Pomemben del razprave je bil namenjen sodelovanju med zdravstvenimi ustanovami in inovativnimi podjetji. V Sloveniji se vse več zdravstvenih inovacij razvija v okviru sodelovanja med zagonskimi podjetji, bolnišnicami, raziskovalnimi organizacijami in podpornim okoljem.

mag. Maja Tomanič Vidovič, direktorica Slovenskega podjetniškega sklada:
»Že tretje leto skupaj orjemo ledino boljšega povezovanja zdravstvenega, podjetniškega in inovacijskega okolja. Uspešne zgodbe podjetij, kot so MESI, Better, DeltaHub in FroomCare, dokazujejo, da Slovenija ima znanje in potencial za razvoj prebojnih zdravstvenih inovacij. Naslednji korak pa je, da iz posameznih dobrih praks preidemo v sistemske rešitve, ki bodo omogočale hitrejše uvajanje inovacij v zdravstvo.«

Ključni izzivi ostajajo postopki, administracija in nepovezanost sistema

Udeleženci posveta so opozorili, da uvajanje zdravstvenih inovacij v Sloveniji še vedno pogosto temelji na posameznih dobrih praksah in osebni zavzetosti posameznikov, ne pa na jasno določenem sistemskem postopku.

Med ključnimi izzivi so izpostavili:

• predolge in premalo jasne postopke uvajanja inovacij v klinično okolje,
• pomanjkanje enotne vstopne točke za zdravstvene inovacije,
• administrativno in organizacijsko kompleksnost,
• nejasno pot od kliničnega testiranja do sistemskega financiranja,
• pomanjkanje strukturiranega modela vrednotenja inovacij,
• preobremenjenost zdravstvenih ekip,
• šibko povezavo med razvojem inovacije, klinično validacijo in vključevanjem rešitev v sistem.

Posebej je bilo poudarjeno, da inovacije ne smejo ostati odvisne od posameznih entuziastov ali projektnih priložnosti, ampak potrebujejo bolj predvidljivo in operativno pot za podjetja, bolnišnice, raziskovalce, regulatorje in plačnika.

Slovenija ima priložnost za vzpostavitev inovacijskega koridorja

Sklep posveta je bil, da ima Slovenija zaradi svoje velikosti pomembno prednost. Z dovolj povezanim delovanjem zdravstvenega, podjetniškega, raziskovalnega in javnega sektorja bi lahko vzpostavila jasen inovacijski koridor za testiranje, validacijo in uvajanje novih zdravstvenih tehnologij.

 Sergej Prosen, DiaPee/recoveriX:
»Slovenija potrebuje enostaven in delujoč klinični inovacijski koridor. Potrebujemo enotno nacionalno vstopno točko za inovacije, dve do tri uradne testne klinične lokacije, klinično, administrativno in HTA komisijo ter jasen model preverjanja vrednosti in smiselnosti inovacije. Že na začetku mora biti jasno, kateri problem rešuje inovacija in kako velik je, komu inovacija pomaga in kakšno vrednost prinaša za paciente, zdravstvene ekipe in sistem kot celoto.«

O programu Zdravje Plus

Zdravje Plus je partnerstvo, program in platforma za povezovanje podjetniškega, inovacijskega in zdravstvenega ekosistema, ki ga je za pomoč razvoju inovativnih podjetij, ki delujejo na področju med-tech oblikoval Slovenski podjetniški sklad, v okviru vertikalnega pospeševalnika na področju zdravja, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Izvaja se na podlagi programa »Vsebinska podpora za hitrejšo globalno in trajnostno rast inovativnih MSP (RazvojniPlus Program)« v okviru Programa evropske kohezijske politike v obdobju od 2021 do 2027.. Namenjen je spodbujanju razvoja, testiranja, validacije in uvajanja inovativnih rešitev, ki lahko prispevajo k bolj učinkovitemu, dostopnemu in kakovostnemu zdravstvenemu sistemu.

Program povezuje zagonska in inovativna podjetja, zdravstvene ustanove, raziskovalne organizacije, podporno okolje in druge deležnike, ki lahko prispevajo k hitrejšemu prenosu zdravstvenih inovacij v prakso.

Program Zdravje Plus na pobudo Slovenskega podjetniškega sklada izvaja konzorcij partnerjev pod vodstvom Tehnološkega parka Ljubljana, v katerem sodelujejo še UKC MB, ZRS Koper, GZS MedTech zbornica, SIS EGIZ in Ljubljanski univerzitetni inkubator, pristopajo pa številni drugi člani kot URI Soča, posamezni zdravstveni domovi, tudi privatni zavodi in seveda sodelujoča podjetja.

Naslednje srečanje

Naslednje srečanje v okviru programa Zdravje Plus bo potekalo 19. junija 2026 v Piranu v organizaciji ZRS Koper v sodelovanju s partnerji programa. Dogodek z naslovom Digitalno zdravje brez meja: Raziskovalci, kliniki in podjetniki za boljšo oskrbo bo namenjen povezovanju znanosti, zdravstva, podjetništva in podpornega okolja ter predstavitvi primerov uspešnega prenosa znanja v klinično prakso.

Več informacij

• Maja Molan, UKC MB – Maja.MOLAN@ukc-mb.si
• Maša Žitnik, Slovenski podjetniški sklad – masa.zitek@podjetniskisklad.si
• Portal Zdravje Plus: https://zdravje.podjetniskisklad.si/sl